Kaj imata skupnega Slomšek in čuječnost?

Kdor vsaj nekoliko pozna Antona Martina Slomška, ve, da je bil to človek velikega formata. Svetovljan, ki ga je možno brez težav postaviti ob bok njegovemu sošolcu Francetu Prešernu. Manj znano pa je, da lahko pri branju Slomškovih zapisov zasledimo tudi presenetljivo sodobna spoznanja s področja čuječnosti.

Postavimo pod drobnogled tale njegov zapis:
„Ljudje na svetu veliko trpijo,
pa tudi veliko tožijo.
[...]
Ni hujšega,
kakor da si človek
z nepotrpežljivostjo
svoje trpljenje poveča.
Kdor preklinja in druge dolži,
tak dvakrat težje trpi“ (Slomšek, 2003).

Avtor piše o tem, da lahko posameznikovo izogibanje svojemu neprijetnemu doživljanju (trpljenju) njegovo nelagodje še poveča. Gre za modrost, ki je povsem v skladu s sodobnimi znanstvenimi ugotovitvami glede sprejemanja svojega doživljanja oziroma izogibanja le-temu. Sprejemanje doživljanja je, poleg zavedanja doživljanja, ključni element psihološke opredelitve čuječnosti (glej Černetič, 2017).

Dr. Mihael Černetič

Literatura:

Černetič, M. (2017). Struktura konstrukta čuječnosti: Zavedanje doživljanja in sprejemanje doživljanja [The structure of the mindfulness construct: Awareness and acceptance of experience]. Psihološka obzorja / Horizons of Psychology, 26, 41–51. https://doi.org/10.20419/2017.26.465

Slomšek, A. M. (2003). Slomškove drobtinice. (Z. Kumer, ur.). Ljubljana: Družina.

Pin It