Pri spoprijemanju z anksioznostjo oz. tesnobo je lahko čuječnost v veliko pomoč. Čuječnostni pristop k anksioznosti je dobro predstavljen v devetih vpogledih na to temo, ki jih je podal Christopher Germer. Trditve se nanašajo predvsem na paniko, vendar veljajo za anksioznost v splošnem.
-
Anksioznost je življenjsko dejstvo. Ščiti nas pred nevarnostjo. Vgrajena je v živčni sistem in neizogibna.
-
Ne moremo natančno kontrolirati, kdaj, kje in kaj čutimo ali mislimo. Mentalni dogodki se zgodijo v možganih, pogosto še preden se jih zavemo.
-
Poskusi, da bi kontrolirali svoje doživljanje ali se mu izognili, so brez pomena; pogosto stvari še poslabšajo.
-
Možgani so zmotljivi. Ko smo panični, zaznavajo nevarnost, čeprav je ni.
-
Problemi nastanejo, ko verjamemo reakcijam telesa na zmotni alarm, ki so ga sprožili možgani. Trpimo zaradi grozljive iluzije.
-
Panika ni nikoli večna. Ima začetek, sredino in konec.
-
Zdravljenje je postopni proces preusmerjanja pozornosti k strahu, podrobnega raziskovanja strahu, ko se ta pojavi, in spoprijateljitve z njim.
-
Naš napredek se ne meri po tem, kako redko smo panični, temveč v kolikšni meri sprejemamo svojo anksioznost.
-
Zdravljenje vključuje odpravo iluzij o naših strahovih. Slednji tako postanejo običajni mentalni dogodki, ki se dogajajo v možganih.
Vir:
Germer, C. K. (2005). Anxiety disorders: Befriending fear. V C. K. Germer, R. D. Siegel in P. R. Fulton (ur.), Mindfulness and psychotherapy (str. 152-172). New York: Guilford Press.
