Koronska čuječnost: Nekaj izkušenj iz prakse

Stari rek pravi, da je vse za nekaj dobro. Tako lahko tudi virus, zloglasen po povzročanju respiratornih težav, na svoj način pripomore, da človek še bolj zadiha čuječnost.

Pričujoči zapis je nastal v času pandemije koronavirusa, in sicer ko smo Slovenci že kak mesec v tako imenovani samoizolaciji oziroma nekakšni karanteni. Ko se je ta začela, so številni pričeli z velikodušnim deljenjem psihosocialnih nasvetov, kako naj preživljamo težavni koronačas. Saj ne, da tovrstni nasveti, napotki in razlage ne bi bili potrebni. A meni ni bilo kaj dosti do teoretiziranja, raje sem se čim bolj usmeril v delovanje v praksi. S prakso sem imel dovolj dela pri sebi, svoji družini ter pri opravljanju poklicnih zadolžitev. Na moje veselje se je izkazalo, da so neobičajne, zahtevne koronarazmere pripomogle k doživljanju čuječnostnih stanj, ki jih sicer najbrž ne bi bilo.

Čuječnost ob peki kruha

Zaradi zmanjševanja možnosti okužbe smo pričeli sami doma dnevno peči svoj kruh. Kar je postalo moja naloga. Sprva sem ga pekel ročno, nato smo nabavili kruhomat. Vsakodnevna priprava sestavin in pripomočkov, vsipavanje, mesenje, sejanje moke so mi postali neke vrste meditacija. Podobno tudi zaznavanje vonja sveže pečenega kruha, ko se razširi po stanovanju, in nato ljubeče ("nahranil bom svojo družino!") rezanje še skoraj vroče štruce. Kakor v večini drugih družin, kruh tudi v naši predstavlja osnovno živilo in zato nosi še prav posebno simboliko.

Meditativna hoja v krogih

Našo parcelo zapustimo le poredko, zlasti otroci svoje potrebe po gibanju uresničujejo kar na domačem dvorišču, natančneje na tlakovanem delu ter na razmeroma prostrani zelenici poleg njega. Predvsem starejša sinova sta razvila prakso, da vsak dan naredita za nekaj kilometrov krogov po obodu dvorišča, pri čemer en krog obsega 50 dolžinskih metrov. Za en kilometer morata torej napraviti 20 krogov hoje ali teka. Včasih se jima pri hoji pridružim. Enkratna čuječnostna izkušnja! Neredko meditativni hoji dodam vsaj ščepec hezihastične molitve. Hojo s sinovi kdaj izkoristimo za pogovor. Kakor koli že, krogi me umirjajo in poživljajo, prav tako opazno koristijo sinovom.

Močna čustva

Omejenost gibanja, bivanje šestčlanske družine ves dan na majhnem prostoru, prevzemanje nalog vrtca in šole na starševska ramena zaradi zaprtosti vzgojnoizobraževalnih ustanov, še več kuhanja kakor v običajnem času, spoprijemanje z dodatnimi službenimi izzivi zaradi epidemije, negotovost glede razvoja slednje… Zaradi naštetih (in še kakšnih) razlogov je razumljivo, da je čas samoizolacije tudi pri nas okrepil čustveno dinamiko med člani družinske skupnosti. Povzročil dodatne erupcije občutij. Močna jeza, obup, razočaranje, negotovost so nekatera izmed mojih emocionalnih doživljanj, ki mi jih je posredno prinesla epidemija. Do svojih čustev in čustev žene, otrok skušam vsakič znova vzpostavljati čuječen odnos. Včasih mi uspe, dostikrat tudi ne.

Poglobljeno veselje nad družinskimi člani

Poleg močnih neprijetnih čustev sta epidemija in samoizolacija v družinsko dinamiko prinesli tudi pogostejša in močnejša prijetna čustva. Občutja povezanosti z družinskimi člani, veselje nad otroki, še tesnejša intimnost z ženo, sočutje do naštetih, hvaležnost zanje ter radost, ker smo skupaj in ker imamo drug drugega. Dejansko smo se še krepkeje povezali; manj živimo drug mimo drugega, vsak na svojem tiru rutine.

Povečano zavedanje med nakupovanjem

Prav svojevrstno poglavje v zgodbi o čuječnosti v času samoizolacije zaseda tedensko nakupovanje špecerije. Zaradi upoštevanja ukrepov za preprečevanje okužbe sem postal med nakupovanjem bolj čuječen do svojih gibov ("ne dotikajte se nosu, ust in oči") ter sonakupovalcev ("ohranjajte zadostno razdaljo do drugih"). Celo na svoj morebitni zadah sem postal pozornejši, saj ga moram pod masko ves čas vohati. Glede na to, da so me nekdaj obvladovali anankazmi, jih lahko med nakupovanjem potegnem iz naftalina in jih, še vedno dokaj vajeno in utečeno, tokrat za spremembo koristno uporabim. No, pa naj še kdo reče, da ni resnično vse za nekaj dobro!

Dr. Mihael Černetič

Slika: Pixabay.com

Pin It