Zakaj so koncentrativne čuječnostne prakse tako učinkovit pripomoček za uravnavanje čustev?

Koncentrativne imenujemo tiste prakse čuječnosti, za katere je značilna ozko usmerjena pozornost. Na primer zavedanje dihanja ali osredotočanje na določene besede ali stavke. Tovrstne čuječnostne prakse upravičeno veljajo za presenetljivo učinkovit pripomoček, ko se želimo pomiriti oziroma nasploh doseči regulacijo čustvenih stanj (regulacijo afekta).

Odkod tolikšna učinkovitost? Navajam nekaj psiholoških mehanizmov, ki sem jih opazil pri svoji lastni čuječnostni praksi, utemeljitev zanje pa moremo najti v različni literaturi. Nikakor ne trdim, da je sledeči seznam mehanizmov delovanja izčrpen in da ne obstajajo še procesi, ki na tem mestu niso omenjeni.

Zavedanje dihanja nas postavi v kontakt z duševnim stanjem, čemur v možganih samodejno sledi regulacija

Ko se zavedamo svojega dihanja, ob tem že skoraj mimogrede opazimo tudi, kakšno je naše duševno stanje. Ker se slednje na dihanju zvesto odraža. Primer: Kadar sem vznemirjen, diham hitreje in bolj plitvo kot takrat, ko sem umirjen in spokojen. Ko se tekom zavedanja dihanja začnem zavedati še svoje vznemirjenosti, jo že samodejno pričnem regulirati, kar se po mnenju nevroznanstvenikov zgodi po načelu od-zgoraj-navzdol (angl. top-down) v možganih preko projekcijskih povezav, ki vodijo iz frontalnega korteksa do filogenetsko prvobitnejših struktur, kot je amigdala.

Opažanje, da dihamo umirjeno, nas še dodatno pomiri

Potem ko sem se s prvim mehanizmom že nekolikanj umiril, opazim (v kolikor z zavedanjem dihanja nadaljujem), da se je moje dihanje posledično spremenilo – se upočasnilo in poglobilo. Ko tako spremljam svoje umirjeno dihanje, me to še dodatno pomiri. Na neki način je torej umirjeno dihanje model (vzor) in spodbuda za nadaljnjo umiritev. Opisani psihološki mehanizem deluje vzporedno z drugim, fiziološkim, pri katerem umirjeno dihanje že kot táko regulira avtonomni živčni sistem.

Enakomerna ritmičnost in ponavljanje

Tretji psihološki mehanizem lahko prepoznam v učinkovanju ritmičnosti in enakomernega ponavljanja. Za koncentrativne čuječnostne prakse je značilno, da nekaj enakomerno ponavljamo – če ne drugega, svoje dihanje, cikel vdihov in izdihov. Ponavljanje je prisotno tudi pri čuječni hoji. Enakomerni ritem in repetitivnost nam dajeta občutek predvidljivosti in zato varnosti. Zlasti počasni, umirjeni ritmi pripomorejo k temu, da se umirjenost skorajda fiziološko (ali bolje rečeno nevrološko) polagoma razširja na celo našo osebo. Znani so učinki, ko v ritualih nekaterih kultur poslušanje bobnov lahko celo inducira močan trans v poslušalcih.

Manjše istovetenje z lastnim duševnim dogajanjem

Ko se s pozornostjo priklopimo na ponavljajoči se ritem dihanja ali drugega objekta svoje koncentracije, ko se vedno znova vračamo nanj z distraktorjev, ki nam odkrenjujejo pozornost, se zmanjša naše istovetenje, zlepljenost z mislimi, čustvi, telesnimi občutki, željami, ki nas obhajajo. Doživimo, da nismo isto kot naše duševno in telesno dogajanje, kar nam omogoča. da uživamo v spokojnosti psihološke svobode.

Nepristransko, bolj objektivno dojemanje svojega duševnega dogajanja

Manjša identifikacija z vsebinami lastnega doživljanja nam omogoča, da jih lažje nepristransko, decentrirano opazujemo in jih bolj vidimo take, kakršne v resnici so – čestokrat manj dramatične, ogrožajoče in brezupne, kot so videti na prvi pogled.

Moč zaupanja v veličino in dobroto Boga

Zadnji psihološki mehanizem najdem specifično v nekaterih duhovnih koncentrativnih čuječnostnih praksah, ki vključujejo ponavljanje molilnih besed ali stavkov. Od teh je v krščanstvu precej pogosta Jezusova molitev. Pri vernih kristjanih je Jezusovo ime povezano z mentalno predstavo osebe, za katero verjamejo, da je močna in ljubeča in da jim prihiti na pomoč, če jo kličejo. Iz psihološkega vidika daje čuječnostna praksa, ki vključuje takšno predstavo, obilo občutka varnosti in tolažbe. Izvajalca prakse pomirja in mu vliva zaupanje, da se bo na koncu koncev vse dobro končalo. V islamski veri se psihološko sorodna praksa imenuje dikr, kjer gre za, denimo, ponavljanje niza Alahovih imen.

Dr. Mihael Černetič

Pin It