Kaj bi sveti Pavel porekel na psihoterapijo?

V zadnjem času so v psihoterapevtski stroki povezave z duhovnostjo (ponovno) aktualna tema. Zato po mojem ni odveč naslednje vprašanje: Kaj bi Pavel iz Tarza, nedvomno ena najvplivnejših oseb v zgodovini krščanstva, porekel na pojav moderne dobe, imenovan psihoterapija?

Vemo, da je sveti Pavel umrl več kot osemnajst stoletij pred formalnim nastankom psihoterapije, zato bomo slednjo besedo zaman iskali v njegovih tekstih. Toda v Prvem pismu Tesaloničanom je zapisal besede, v katerih se lahko brez težav prepozna vsak psihoterapevt. Gre za Pavlovo pismo, napisano prebivalcem grškega mesta Solun ter sploh prvonastalo njegovo pismo izmed vseh, ki so v Novi zavezi.

Osebno mi je zelo pri srcu peto poglavje zadevnega pisma, in prav tam je apostol zapisal naslednje besede: "tolažíte drug drugega in drug drugega izgrajujte" (1 Tes 5,11). Upoštevajoč veljavne hermenevtične razlage tega mesta v Svetem pismu ter prav tako v polnosti upoštevajoč dejstvo, da psihoterapevti seveda nismo verski delavci, je možno navedene besede vseeno razumeti tudi v psihoterapevtskem smislu.

V prvem delu odlomka ("tolažite drug drugega") psihoterapevt prepozna precejšen poudarek, ki ga njegova stroka polaga na predelavo človeških stisk, notranjih napetosti, travm in izgub, na regulacijo čustev ljudi, ki se zatečejo po pomoč v psihoterapevtsko ordinacijo.

Drugi del izbranega besedila ("drug drugega izgrajujte") se nanaša na drugo temeljno početje, s katerim se dnevno ukvarjamo psihoterapevti - svojim klientom se trudimo pomagati k učinkoviti osebnostni rasti, razvoju, k "izgrajevanju" njih samih.

Pravzaprav bi naloge, katerim se psihoterapevti posvečamo pri delu s svojimi klienti, težko opisali bolj jedrnato in precizno kakor prav z izrazoma tolaženje ljudi in njih izgrajevanje.

Če bi sveti Pavel spregovoril psihoterapevtom, bi tako znabiti posebej podčrtal zgoraj omenjeno vrstico svojega pisma Solunčanom. Najverjetneje bi psihoterapevte potrdil v tem, kar delajo, ter jih celo spodbudil k še večji zavzetosti v njihovih prizadevanjih za duševni (ter s tem posredno tudi socialni, telesni in duhovni) blagor ljudi.

Dr. Mihael Černetič

Kaligrafija: Gašper Černetič

Pin It