Spletni članki

Kratki prispevki o čuječnosti, psihoterapiji, osebnostnem razvoju in še čem

Kako se izogniti prividom življenjske sreče

Hlastanje po všečkih in „prijateljstvih“ na socialnih omrežjih. Po instant užitkih, po dražljajih, dopaminu in adrenalinu. Po storilnosti, priznanjih, nazivih, položajih, po statusu, po materialnem razkošju. Neskončno ukvarjanje s sabo v imenu samouresničevanja in osebnega razvoja, pri čemer so drugi le kulisa. Samozadostna zabubljenost v svojem malem, udobnem kraljestvu, v navideznem občutku varnosti.

Celostno prakticiranje čuječnosti na telesni, duševni in duhovni dimenziji

Celota človekove osebe vključuje tri temeljne razsežnosti, in sicer telesno (fizično), duševno (psihično) ter duhovno. Če naj bo prakticiranje čuječnosti celostno, obsega vse tri navedene dimenzije.

Kaj imata skupnega Slomšek in čuječnost?

Kdor vsaj nekoliko pozna Antona Martina Slomška, ve, da je bil to človek velikega formata. Svetovljan, ki ga je možno brez težav postaviti ob bok njegovemu sošolcu Francetu Prešernu. Manj znano pa je, da lahko pri branju Slomškovih zapisov zasledimo tudi presenetljivo sodobna spoznanja s področja čuječnosti.

Storitve pro bono publico: V ustanovi Pot naprej se zavedamo družbene odgovornosti

Dandanes se marsikdo znajde v položaju velike duševne stiske, ki je ne more prebroditi sam, obenem pa je plačljiva pomoč v obliki psihoterapije in psihološkega svetovanja za veliko ljudi cenovno praktično nedostopna.

Čuječnost in opuščanje lažnih jazov

Ljudje smo nagnjeni k temu, da si ustvarjamo tako imenovane lažne jaze. To so napačne podobe sebe, ki jih kažemo drugim in tudi sebi, da bi se čutili bolj sprejemljive in sprejete, bolj opažene in upoštevane. Delamo se, da smo lepši, bolj pametni in bolj izobraženi, premožnejši, uspešnejši, celo bolj pošteni in bolj ljubeči.

Nekaj misli o povezavah med čuječnostjo in duhovnostjo

Vabimo k branju novega članka dr. Mihaela Černetiča na temo povezav med čuječnostjo in duhovnostjo, ki je bil objavljen v spletnem magazinu Časnik.si.

"Razstresi se!" - drugačen program razvijanja čuječnosti

V naši ustanovi smo razvili in že od leta 2012 izvajamo program razvijanja čuječnosti "Razstresi se!", ki se odlikuje po naslednjih značilnostih:

Pet pasti pri ukvarjanju s čuječnostjo

Čuječnost je v zadnjih letih postala izjemno popularna, lahko bi celo rekli prava modna muha. Ko sem pred več kot desetletjem pričel z izvajanjem delavnic in predavanj o čuječnosti, sem se moral precej potruditi, da sem udeležencem približal ta pojem, saj je dotlej zanj slišal le redko kdo. Dandanes pa lahko s čuječnostjo povezane produkte najdemo celo v veleblagovnicah tako rekoč poleg solate in toaletnega papirja.

Čuječnostni pristop pri delu z otroki in mladostniki

Čedalje več staršev, učiteljev in vzgojiteljev si želi uporabljati čuječnost pri svojem ukvarjanju in delu z otroki oziroma mladostniki. V pomoč pri tem je lahko članek dr. M. Černetiča, ki je izšel v najnovejši številki revije Šolsko svetovalno delo. Članek izhajajoč iz znanstveno utemeljenega modela prinaša številne praktične napotke in vaje za čuječno delo z omenjeno populacijo.

Iz česa je sestavljena čuječnost?

Kot kaže, lahko bistvo čuječnosti izrazimo z dvema njenima sestavinama: zavedanjem svojega trenutnega doživljanja in sprejemanjem tega doživljanja.

Več o tem lahko preberete v znanstvenem članku dr. Mihaela Černetiča, ki je pred nedavnim izšel v slovenski psihološki reviji Psihološka obzorja / Horizons of Psychology.

Vabljeni k ogledu prispevka!

Kako deluje čuječnost?

Pred kratkim je v slovenski psihoterapevtski reviji Kairos izšel znanstveni članek doc. dr. Mihaela Černetiča o tem, kako deluje čuječnost. V članku avtor na primeru spoprijemanja z anksioznostjo oz. tesnobo prikaže svoj model mehanizmov čuječnosti. Članek priporočamo v branje!

Najprej jaz, nato drugi: Kako s skrbjo zase pravzaprav skrbim za druge

Kot starši ali tisti, ki skrbimo za druge, od nas odvisne osebe, se zlahka znajdemo pred vprašanjem, kako s "praznimi baterijami", z občutkom razdanosti, sredi vseh zahtev sploh nositi izzive dajanja, ne da bi se ob tem razdali sebi v škodo.

Podkategorije