Pot naprej

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

Kaj imata skupnega Janez Bernardone in Carl Rogers?

V njegovem funkcioniranju se „pojavi vse tisto, kar greje človeško srce: preprostost, toplina in izžarevajoča dobrota; vse to pa tako naravno, da nihče ni imel občutka, da mu je v napoto“ (van Doornik, 1983, str. 156). „Takšnega človeka bi radi imeli ob sebi [...]. Radi bi si dali duška ob njem, mu pripovedovali o svojih bolečinah, posebno o tistih, ki jih nihče ne more razumeti. [Njemu] bi lahko zaupali vse tisto, česar nismo še nikoli nikomur zaupali. Ne bi pokazal niti sledu nepotrpežljivosti ne dolgočasja niti tega, da posluša iz gole vljudnosti. Naše napake ga ne bi vznemirjale, od nas ne bi zahteval naporov, ki jih še nismo sposobni. Od človeka, kakršen je on, bi šli z veselo zavestjo, da zmeraj čaka tudi nas“ (van Doornik, 1983, str. 157).

Več ...
 

Storitve pro bono publico: V ustanovi Pot naprej se zavedamo družbene odgovornosti

Dandanes se marsikdo znajde v položaju velike duševne stiske, ki je ne more prebroditi sam, obenem pa je plačljiva pomoč v obliki psihoterapije in psihološkega svetovanja za veliko ljudi cenovno praktično nedostopna. V Sloveniji blagajna javnega zdravstva rednega (npr. vsakotedenskega) obiskovanja psihoterapije ali psihološkega svetovanja na žalost ne pokriva, zato tovrstne storitve za posameznike predstavljajo precejšen strošek, ki ga marsikdo nikakor ne zmore.

Več ...
 

Ali imam kvalitetnega psihoterapevta?

Normalno je, da se odjemalci psihoterapevtskih storitev (zlasti na začetku psihoterapevtskega procesa) sprašujejo, ali so si izbrali dovolj kvalitetnega psihoterapevta/psihoterapevtko. V Sloveniji, kjer še ne obstaja zakonska regulativa psihoterapevtske dejavnosti, so tovrstna vprašanja še toliko bolj razumljiva in v določeni meri tudi potrebna, saj vsakdo, ki se okliče za psihoterapevta, še ni psihoterapevt.

V prispevku podajam nekaj ugotovitev, do katerih sem prišel tekom svoje psihoterapevtske prakse ter ukvarjanja z raziskavami na področju psihoterapevtske znanosti in ki utegnejo uporabnikom psihoterapevtskih storitev pomagati pri iskanju odgovora na vprašanje, zapisano v naslovu.

Več ...
 

Vročinski val ali Kako si z načinom razmišljanja otežujemo življenje

Med dnevnimi novicami sem mimogrede ujel vest, da nas v naslednjih dneh čaka vročinski val. In ne samo to, le-ta naj bi trajal kar dva tedna. Tako je pisalo v besedilu članka. Saj ne, da bi bilo s samim člankom kaj narobe. A veliko ljudi se ob takšnih in podobnih novicah preplaši, kot da bi šlo za kako izredno dogajanje, in si s tem dostikrat po nepotrebnem oteži življenje.

Več ...
 

Vse je za nekaj dobro – tudi plevel?

Pravijo, da je vse za nekaj dobro. Ne vem sicer, ali to drži res za vsako stvar, a eno je gotovo: Na realnost, ki pač je, kakršna je, lahko gledamo z najrazličnejšimi očali. Od tega pa je močno odvisno, kaj bodo za nas pomenile posamezne okoliščine v realnosti, in to v čisto konkretnem smislu.

Več ...
 

Jezne ženske: So krivi odsotni očetje?

Dandanes je možno čedalje pogosteje opaziti ženske, ki pomanjkljivo regulirajo svoje agresivne impulze. Pogosto čustvo pri takšnih ženskah je jeza. Kar je zanimiv pojav glede na to, da je prav jeza tisto čustvo, ki ga je večina kultur na svetu pri ženskah tradicionalno omejevala in zatirala.

Več ...
 

Kako brezposelnost vpliva na psiho mladih?

Naraščanje brezposelnosti ne prizanaša nobeni starostni skupini, še posebno mladim ne. O tem, kakšni so psihološki učinki brezposelnosti pri mladih, so nas povprašali z RTV Maribor. Prispevek z izjavo dr. Černetiča na to temo, predvajan v okviru Dnevnika TV Maribor (29. 10. 2013), si lahko ogledate tukaj.

 
Sreča je na dosegu vsakogar, naj je bogat ali reven. A le malo ljudi je res srečnih. Mislim, da je tako zato, ker večina ne prepozna sreče, čeprav jo imajo tik pred nosom.
 
- Robert Baden-Powell