Pot naprej

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

Kaj imata skupnega Janez Bernardone in Carl Rogers?

V njegovem funkcioniranju se „pojavi vse tisto, kar greje človeško srce: preprostost, toplina in izžarevajoča dobrota; vse to pa tako naravno, da nihče ni imel občutka, da mu je v napoto“ (van Doornik, 1983, str. 156). „Takšnega človeka bi radi imeli ob sebi [...]. Radi bi si dali duška ob njem, mu pripovedovali o svojih bolečinah, posebno o tistih, ki jih nihče ne more razumeti. [Njemu] bi lahko zaupali vse tisto, česar nismo še nikoli nikomur zaupali. Ne bi pokazal niti sledu nepotrpežljivosti ne dolgočasja niti tega, da posluša iz gole vljudnosti. Naše napake ga ne bi vznemirjale, od nas ne bi zahteval naporov, ki jih še nismo sposobni. Od človeka, kakršen je on, bi šli z veselo zavestjo, da zmeraj čaka tudi nas“ (van Doornik, 1983, str. 157).

V zgornjem opisu je predstavljen človek, katerega osebnost in pristop do ljudi sta izrazito psihoterapevtska. Tako rekoč v vsem svojem delovanju je izražal to, kar je Carl Rogers, sloviti raziskovalec psihoterapevtskega procesa, imenoval potrebne in zadostne pogoje za nastanek terapevtske spremembe (Rogers, 1957) in ki so jih kasneje povzeli (glej npr. Heslop, 1992) v tako imenovano rogerijansko terapevtsko triado, ki vključuje terapevtove lastnosti pristnost, toplino (brezpogojno naklonjenost do klienta) in empatijo.

Česar verjetno ne bi pričakovali, pa je, da gre za človeka, ki je živel pred približno osemsto leti, kar je sedem stoletij pred nastankom psihoterapije kot sistematične, organizirane in razmeroma razširjene oblike pomoči. Ni imel kake posebne izobrazbe. Bil je sin italijanskega trgovca, po katerem je dobil priimek Bernardone, in provansalske matere, ki ga je dala krstiti za Janeza. Precej bolj znan pa je po imenu Frančišek Asiški. Čeprav si ni želel družbenega vpliva, v splošnem velja za eno izmed najbolj vplivnih osebnosti v vsej zgodovini človeštva.

Zanimivo je, da lahko tudi psihoterapevti v tem srednjeveškem mistiku in praktiku odkrivamo realen navdih za svoje poklicno delo v 21. stoletju.

Dr. Mihael Černetič

Viri:
Heslop, A. (1992). Qualities of the effective counsellor. The Child Care Worker, 10(6), 10–11.
Rogers, C. R. (1957). The necessary and sufficient conditions of therapeutic personality change. Journal of Consulting Psychology, 21(2), 95–103. https://doi.org/10.1037/h0045357
van Doornik, N. G. (1983). Frančišek Asiški, brat in prerok za naš čas. Ljubljana: Kapucinski, Frančiškanski in Minoritski provincialat v Ljubljani.

 

Sedanjost je edini čas, ki ga kdor koli od nas ima, da je živ - da kar koli ve - da zaznava - da se uči - da deluje - da se spreminja - da se zdravi.

- Jon Kabat-Zinn