Pot naprej

  • Increase font size
  • Default font size
  • Decrease font size

Starševstvo = osebnostna rast

Biti v vlogi starša je lahko močan dejavnik osebnostne rasti. Kaj nam lahko starševstvo v tem smislu prinese?

Kot starši se učimo ljubezni. Za veliko ljudi je ljubezen najvišja vrednota in vrlina. Kot starši si ne moremo privoščiti, da bi živeli le zase in stregli le svojim željam, saj so otroci od nas (življenjsko) odvisni. Potrebno je poskrbeti tudi zanje, kar v nas neguje vrlino ljubezni.

Kot starši se učimo potrpežljivosti in vzdržljivosti. Ko imamo svojo družino, moramo marsikdaj potrpeti, včasih tudi vzdržati v neprijetnih in težavnih okoliščinah. Od staršev se upravičeno pričakuje, da bodo v družini predstavljali modrejši in močnejši del. In posledično večina staršev takšna vse bolj tudi postaja.

Kot starši se učimo o sebi. Sebe (in druge) najbolje spoznamo v trenutkih preizkušenj, v zahtevnih situacijah, ko se približujemo robu svojih zmožnosti. Kot starši se slej ko prej srečamo tudi s svojimi pomanjkljivostmi, tudi če smo se prej uspešno izogibali soočenju z njimi. Prav tako pa v starševski vlogi odkrivamo v sebi tudi pozitivne lastnosti in moči, za katere prej pogosto sploh nismo vedeli, da jih imamo.

Kot starši se učimo pozitivnosti. Brez pozitivnega pristopa oz. dobre volje, kot rečemo, ne more uspešno delovati nobena družina. Zanimivo je, da je znani ameriški psiholog dr. Martin Seligman, ki velja za očeta pozitivne psihologije, na idejo o tej pomembni psihološki panogi prišel prav ob preživljanju časa s svojo družino. Med odstranjevanjem plevela na vrtu ga je namreč njegova hčerka vprašala, zakaj je vedno tako čemeren, in ali ne bi mogel postati boljše volje.

Gotovo bi lahko na ta seznam še marsikaj dodali. Če ste sami starši, pomislite za trenutek: Česa ste se v tej vlogi doslej naučili vi?

Dr. Mihael Černetič

 

Nasilje je zadnje pribežališče za nekompetentne.

- Isaac Asimov