Čuječnost raste kot drevo: Vpogledi v razvijanje čuječnosti

Marsikaj že vemo o koristih čuječnosti. Manj pa o tem, kako sploh postanemo čuječni. Za nekatere zanimive vpoglede v to temo je poskrbela slovenska raziskava, ki je ugotovila, da lahko gojenje čuječnosti primerjamo z rastjo drevesa.

Gre za kvalitativno študijo, ki sva jo podpisana izvedla v okviru širšega raziskovalnega projekta. V njem so študenti psihoterapije razvijali svojo čuječnost v sedem mesecev trajajočem čuječnostnem programu s poudarkom na krepitvi te lastnosti v vsakdanjem življenju. Izkazalo se je, da je njihova čuječnost tekom programa napredovala podobno, kot raste in se razvija drevo, kar sva dognala z analizo sistematičnih dnevniških zapisov treh udeležencev. Skupno je bilo dnevniškega gradiva, ki sva ga podrobno analizirala po metodi tematske analize, kar za celo knjigo (245 A4 strani).

Trije glavni deli drevesa čuječnosti: korenine, deblo in krošnja

Drevo ima koreninski sistem, s katerim črpa hranila za rast. Ima deblo, ki mu predstavlja oporo, in ima krošnjo, kjer obrodijo sadovi. Ugotovila sva, da je pri čuječnosti podobno.

Korenine posameznikove čuječnosti so vsi dejavniki, ki k čuječnosti pripomorejo. Ti so se razvrstili v tri skupine: splošni pomagajoči dejavniki, pomagajoči dejavniki formalne prakse in pomagajoči dejavniki neformalne prakse. Formalna praksa čuječnosti pomeni izvedbo strukturiranih tehnik po vnaprej določenem protokolu, neformalno izvajanje pa obsega prakticiranje čuječnosti v situacijah vsakdanjega življenja. Poleg pomagajočih dejavnikov so tu še ovire, ki si jih lahko predstavljamo kot skale v zemlji, ki drevesu otežujejo rast. Ena kategorija ovir so težave pri formalnem izvajanju čuječnosti, druga pa težave pri neformalni praksi. Kot so korenine v zemlji skrite, tudi dejavnikov čuječnosti ni najlažje prepoznati.

Deblo oziroma tisto, kar čuječnost nosi, vzdržuje in ji daje stabilnost, obsega vse dejansko izvajanje čuječnosti – čuječnostno prakso torej. Vaja dela mojstra, pravijo, vendar samo, če mojster dela vajo! „Deblo“ čuječnosti tako predstavljajo formalne in neformalne oblike prakticiranja čuječnosti. Pri drevesu je deblo posrednik med koreninskim sistemom na eni strani in krošnjo s plodovi na drugi; podobno je pri čuječnosti redna praksa tista, ki možnosti pretvarja v dejanskosti in s tem omogoča nastanek sadov.

Kaj pa krošnja? Tu najdemo sadove, učinke čuječnosti. Na eni veji prepoznamo učinke zavedanja doživljanja, na drugi učinke sprejemanja doživljanja, na tretji rezultate formalne prakse in na četrti rezultate neformalne prakse. Področje krošnje oziroma rezultatov čuječnosti je tem širše in tem bolj razvejano, kolikor bolj je posameznikova čuječnost že napredovala in se razvila. Pri udeležencih programa je bilo zaznati, da se jim je povečala kakovost življenja, razvili so osebnostne moči in v njihovem življenju so se pojavile pozitivne spremembe. Dodaten, posebni učinek čuječnosti, ki ga najdemo na obodu krošnje, je tako imenovana metačuječnost. Gre za čuječnost v odnosu do svoje lastne čuječnosti oziroma za zavedanje in prepoznavanje, kje smo v tem pogledu.

Natančnejši vpogled v deblo

Če si predstavljamo drevesno deblo v prerezu, predstavlja formalna čuječnostna praksa metaforično vzporednico osrednjemu, notranjemu delu debla. Tam se nahajata stržen in črnjava, temnejša dela lesa, znana po zagotavljanju trdnosti in podpore celotnemu drevesu. Prav redno izvajanje formalnih vaj zagotavlja uspešen začetek namernega razvijanja čuječnosti pri posamezniku ter njeno vzdrževanje na dolgi rok.

Neformalno prakso pa si je moč predstavljati kot vnanje področje debla, za katerega so značilni vitalni procesi in ki se s časom vse bolj debeli oziroma širi navzven v vse smeri. Gre za svetlejši del lesa (beljavo), kambij in živo lubje. Življenjski procesi in pretakanje drevesnih sokov v teh predelih so dobra prispodoba za neformalno izvajanje čuječnosti, ki se živahno odvija v čedalje večjem številu situacij na najrazličnejših področjih življenja in s tem omogoča, da postaja čuječnost posameznika vse obsežnejša.

Ta del debla, ki ponazarja neformalno prakso, lahko razdelimo na štiri glavna področja: na neformalno prakticiranje čuječnosti do sebe, do drugih, do okolja in do svojih dejavnosti.

Primerjava med začetnim in kasnejšim obdobjem gojenja čuječnosti

Da bi mogla lažje in bolj zanesljivo prepoznati, kako je čuječnost pri udeležencih programa napredovala skozi čas, sva s soavtorico v svoji raziskavi trajanje čuječnostnega programa razdelila na dve obdobji. Nato sva primerjala, kako je bilo s čuječnostjo udeležencev v prvem obdobju (prve tri mesece) in kako v drugem obdobju (naslednje štiri mesece).

Formalna čuječnostna praksa je bila v dnevniških zapisih iz prvega obdobja statistično pomembno bolj v ospredju v primerjavi z drugim obdobjem. Vključno s težavami pri formalni praksi, o katerih so udeleženci bistveno več pisali v prvem obdobju.

V zapisih iz drugega obdobja pa je prevladovala neformalna čuječnostna praksa. V tem obdobju je bil znatno širši kot v prvem obseg zapisov o čustvih in sorodnem materialu ter o telesnih občutkih. Manj je bilo poročanja o neprijetnih učinkih čuječnostne prakse. Sprejemanje kot pozitivni učinek čuječnosti se je v zapisih drugega obdobja začelo odražati tudi v neformalni praksi. Tudi tematsko področje metačuječnost, ki vsebuje posameznikovo zavedanje in refleksijo lastne čuječnosti, je bilo bolj izraženo v drugem obdobju čuječnostnega treninga, kar pomeni, da za svoj razvoj potrebuje razmeroma daljši čas.

Formalna praksa, ki je bila značilna za prvo obdobje razvijanja čuječnosti, je torej omogočila začetek čuječnostne prakse ter predstavljala osnovo za gradnjo neformalnega izvajanja čuječnosti, to je prenosa čuječnosti v situacije vsakdanjega življenja. V drugem obdobju udeležbe v programu pa se je razbohotila neformalna praksa, ki se je s časom koncentrično širila na številna področja.

Udeleženci programa so v prvem obdobju usvojili notranje pomagajoče dejavnike čuječnosti in se v drugem obdobju z njimi niso več toliko ukvarjali. Neugodni dejavniki čuječnosti (ovire), ki so bili prisotni na začetku, pa so se v drugem obdobju zmanjšali.

Še par trenutkov za metačuječnost

Kakšno pa bi bilo videti drevo vaše čuječnosti? Bi bilo bolj drevesce ali že krepko, razvito drevo? Kako široko, nosilno deblo ima ter kako razvejana in košata je njegova krošnja s plodovi?

Dr. Mihael Černetič in Marinka Černetič

Fotografija: Simon Wilkes na Unsplash

Pin It