Kolikokrat objamemo svoje drage? Partnerja, otroka, dobro prijateljico … Kaj se takrat dogaja? Premlevamo preteklost, nas tarejo skrbi o prihodnosti, preštevamo, koliko opravkov je ta dan še pred nami, razmišljamo, kaj bomo rekli ali kaj bo naš naslednji korak? Kolikokrat pa ljubljeno osebo objamemo s polnim zavedanjem, ko se potopimo v tisti trenutek in ga zares začutimo.
Če nismo zares prisotni, potem tudi oseba v našem objemu ni resnična. V resnici za nas ne obstaja, je kot senca in pravzaprav smo senca tudi sami. Če pa želimo drago osebo zares objeti in če želimo, da je za nas resnična, pa moramo s polnim zavedanjem vstopiti v sedanji trenutek.
Preprosta vaja, meditacija z objemom, nam lahko pomaga in odpre novo polnost čutenja.
Ko objamemo drago osebo, naredimo en čuječni vdih in en čuječni izdih.
Vdih: Objemam te, čutim tvoje telo, tako sem vesela, da te objemam.
Izdih: Vem, da si resničen, čutim, da si živ, v mojem objemu si. Hvaležna sem za to!
Objemimo tako svojega partnerja, moža, ženo. Objemimo tako svoje otroke, ki bodo prehitro odrasli. Objemimo svoje drage, brate, sestre in starše. Trenutke z njimi začutimo s polnim zavedanjem. Če je naš objem čuječen, postanemo v njem polno prisotni, oseba pa postane za nas resnična. In objem dobi novo kakovost.
Marinka Černetič
