Vse teče. Ta modrost antičnega filozofa je še dandanes aktualna. Dobro se povezuje s čuječnim pristopom do življenja. Vse teče, v naravi in v našem življenju.
Teče tudi čas. Zato je nesmiselno kakor koli vztrajati v ruminaciji, tuhtanju o preteklosti. Od tega, kar je bilo, je smiselno obdržati le morebitne lepe spomine in/ali nauk, ki smo se ga naučili. Ostalo pa pustimo, da gre, da odteče. Dejansko je preteklost sleherno sekundo bolj oddaljena od nas. Skozi življenje potujemo s hitrostjo eno sekundo na sekundo, pa če to hočemo ali ne. Oklepati se preteklosti na tak ali drugačen način je nesmiselno. Vsak trenutek pred nas prihajajo nova doživetja, novi izzivi in situacije, ki jih je treba živeti. Vsak trenutek je nova naloga, in v naslednjem hipu pride že naslednja. Vsak posamezni trenutek je tak, kot ga še ni bilo, in kot ga tudi nikoli več ne bo. Kar je bilo, je bilo in na minulost ne moremo (več) vplivati. Vplivamo pa lahko na sedanjost! Še več, odgovorni smo za to, kako preživimo sedanji trenutek. Kako odprti in pošteni smo do sedanjosti. Živimo lahko samo tukaj in zdaj, in ne takrat in tam, najsi bo takrat v preteklosti ali v prihodnosti. Življenje je pravzaprav kontinuiran tok trenutkov. In samo v teh trenutkih se naše življenje lahko odvija.
Pustimo reki svojega življenja, da teče! Tako naravno, tako neovirano in svobodno, tako lepo.
Miha Černetič
