Delo je življenjska stalnica za veliko večino ljudi. Pristopi ljudi k delu oziroma njihove notranje drže pa se medsebojno precej razlikujejo in zaznamujejo celotno človekovo bivanje. Pristope k delu je po mojem mnenju mogoče razdeliti v tri glavne tipe: „delam zato, da živim“, „živim zato, da delam“ in „delam zato, ker živim“.
Zadnja tri leta se sodelavci ustanove Pot naprej med drugim posvečamo raziskovanju povezav med čuječnostjo in duhovnostjo. Ker nas zanima tudi vaše mnenje o omenjeni tematiki, vas vabimo, da izpolnite novo anketo na našem spletnem mestu z naslovom "Stališča o čuječnosti in duhovnosti".
Vstanem še pred svitom in se spet odpravim na naše domače Pohorje, da bi še pred službo poskrbel za telesno zdravje ter si privoščil nekaj časa, ko sem lahko v miru sam s seboj.
Hlastanje po všečkih in „prijateljstvih“ na socialnih omrežjih. Po instant užitkih, po dražljajih, dopaminu in adrenalinu. Po storilnosti, priznanjih, nazivih, položajih, po statusu, po materialnem razkošju. Neskončno ukvarjanje s sabo v imenu samouresničevanja in osebnega razvoja, pri čemer so drugi le kulisa. Samozadostna zabubljenost v svojem malem, udobnem kraljestvu, v navideznem občutku varnosti.
Celota človekove osebe vključuje tri temeljne razsežnosti, in sicer telesno (fizično), duševno (psihično) ter duhovno. Če naj bo prakticiranje čuječnosti celostno, obsega vse tri navedene dimenzije.
Kdor vsaj nekoliko pozna Antona Martina Slomška, ve, da je bil to človek velikega formata. Svetovljan, ki ga je možno brez težav postaviti ob bok njegovemu sošolcu Francetu Prešernu. Manj znano pa je, da lahko pri branju Slomškovih zapisov zasledimo tudi presenetljivo sodobna spoznanja s področja čuječnosti.
Dandanes se marsikdo znajde v položaju velike duševne stiske, ki je ne more prebroditi sam, obenem pa je plačljiva pomoč v obliki psihoterapije in psihološkega svetovanja za veliko ljudi cenovno praktično nedostopna.
Ljudje smo nagnjeni k temu, da si ustvarjamo tako imenovane lažne jaze. To so napačne podobe sebe, ki jih kažemo drugim in tudi sebi, da bi se čutili bolj sprejemljive in sprejete, bolj opažene in upoštevane. Delamo se, da smo lepši, bolj pametni in bolj izobraženi, premožnejši, uspešnejši, celo bolj pošteni in bolj ljubeči.
Vabimo k branju novega članka dr. Mihaela Černetiča na temo povezav med čuječnostjo in duhovnostjo, ki je bil objavljen v spletnem magazinu Časnik.si.
V naši ustanovi smo razvili in že od leta 2012 izvajamo program razvijanja čuječnosti "Razstresi se!", ki se odlikuje po naslednjih značilnostih:
Čuječnost je v zadnjih letih postala izjemno popularna, lahko bi celo rekli prava modna muha. Ko sem pred več kot desetletjem pričel z izvajanjem delavnic in predavanj o čuječnosti, sem se moral precej potruditi, da sem udeležencem približal ta pojem, saj je dotlej zanj slišal le redko kdo. Dandanes pa lahko s čuječnostjo povezane produkte najdemo celo v veleblagovnicah tako rekoč poleg solate in toaletnega papirja.
Čedalje več staršev, učiteljev in vzgojiteljev si želi uporabljati čuječnost pri svojem ukvarjanju in delu z otroki oziroma mladostniki. V pomoč pri tem je lahko članek dr. M. Černetiča, ki je izšel v najnovejši številki revije Šolsko svetovalno delo. Članek izhajajoč iz znanstveno utemeljenega modela prinaša številne praktične napotke in vaje za čuječno delo z omenjeno populacijo.
Kot kaže, lahko bistvo čuječnosti izrazimo z dvema njenima sestavinama: zavedanjem svojega trenutnega doživljanja in sprejemanjem tega doživljanja.
Več o tem lahko preberete v znanstvenem članku dr. Mihaela Černetiča, ki je pred nedavnim izšel v slovenski psihološki reviji Psihološka obzorja / Horizons of Psychology.
Vabljeni k ogledu prispevka!
