Čeravno starši niso sami krivi za nastanek težav s svojim duševnim zdravjem, je dejstvo, da lahko te težave močno vplivajo na njihove otroke. Včasih je prav strašljivo opazovati, kako določeni duševni problemi vplivajo na doživljanje in razvoj tako zelo ranljivih bitij, kot so otroci.
V sredo, 19. oktobra 2016, je na TV Slovenija potekala oddaja Turbulenca na temo čuječnosti. V oddaji je kot gost sodeloval tudi dr. Mihael Černetič. Vabljeni k ogledu posnetka oddaje.
Vas zanima, kakšna je narava povezanosti med čuječnostjo in tesnobo (anksioznostjo)? Potem vas vabimo k branju znanstvenega članka o tozadevni raziskavi dr. Mihaela Černetiča, ki je pravkar izšel. Ena od pomembnejših ugotovitev raziskave je, da je čuječnostna sestavina "sprejemanje svojega doživljanja" z nižjo ravnijo tesnobe bolj povezana kot čuječnostna sestavina "zavedanje svojega doživljanja".
Normalno je, da se odjemalci psihoterapevtskih storitev (zlasti na začetku psihoterapevtskega procesa) sprašujejo, ali so si izbrali dovolj kvalitetnega psihoterapevta/psihoterapevtko. V Sloveniji, kjer še ne obstaja zakonska regulativa psihoterapevtske dejavnosti, so tovrstna vprašanja še toliko bolj razumljiva in v določeni meri tudi potrebna, saj vsakdo, ki se okliče za psihoterapevta, še ni psihoterapevt.
Neke jesenske nedelje smo se z družino odpravili na izlet na Notranjsko, kar je med drugim vključevalo tudi obisk izvira reke Unice. Slednja izvira na robu Planinskega polja, kjer priteče iz Planinske jame. Ker je v dneh pred našim izletom močno deževalo, smo si obetali, da bomo videli velike količine vode in bo tako izlet še bolj zanimiv.
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je v oktobru in novembru 2015 potekal niz predavanj dr. Miha Černetiča na različne tematike s področja čuječnosti.
Vsem obiskovalcem se zahvaljujemo za tako številčno udeležbo na predavanjih.
Več informacij o izvedenih predavanjih je na voljo v zloženki.
Med dnevnimi novicami sem mimogrede ujel vest, da nas v naslednjih dneh čaka vročinski val. In ne samo to, le-ta naj bi trajal kar dva tedna. Tako je pisalo v besedilu članka. Saj ne, da bi bilo s samim člankom kaj narobe. A veliko ljudi se ob takšnih in podobnih novicah preplaši, kot da bi šlo za kako izredno dogajanje, in si s tem dostikrat po nepotrebnem oteži življenje.
Pravijo, da je vse za nekaj dobro. Ne vem sicer, ali to drži res za vsako stvar, a eno je gotovo: Na realnost, ki pač je, kakršna je, lahko gledamo z najrazličnejšimi očali. Od tega pa je močno odvisno, kaj bodo za nas pomenile posamezne okoliščine v realnosti, in to v čisto konkretnem smislu.
Biti v vlogi starša je lahko močan dejavnik osebnostne rasti. Kaj nam lahko starševstvo v tem smislu prinese?
Kot starši se učimo ljubezni. Za veliko ljudi je ljubezen najvišja vrednota in vrlina. Kot starši si ne moremo privoščiti, da bi živeli le zase in stregli le svojim željam, saj so otroci od nas (življenjsko) odvisni. Potrebno je poskrbeti tudi zanje, kar v nas neguje vrlino ljubezni.
Dandanes je možno čedalje pogosteje opaziti ženske, ki pomanjkljivo regulirajo svoje agresivne impulze. Pogosto čustvo pri takšnih ženskah je jeza. Kar je zanimiv pojav glede na to, da je prav jeza tisto čustvo, ki ga je večina kultur na svetu pri ženskah tradicionalno omejevala in zatirala.
Naraščanje brezposelnosti ne prizanaša nobeni starostni skupini, še posebno mladim ne. O tem, kakšni so psihološki učinki brezposelnosti pri mladih, so nas povprašali z RTV Maribor. Prispevek z izjavo dr. Černetiča na to temo, predvajan v okviru Dnevnika TV Maribor (29. 10. 2013), si lahko ogledate tukaj.
Tako preprosto sicer ne gre, vendar pa ima objem v resnici številne pozitivne učinke!
Ob svetovnem dnevu objemov, 21. januarja 2013, so nas poklicali s TV Maribor in nas prosili za kratko izjavo na to temo.
Prispevek, ki je bil predvajan v okviru Dnevnika TV Maribor, si lahko ogledate na tej povezavi.
Vsak, ki je imel količkaj opravka z otroki, ve, da imajo ti najmlajši člani človeške družbe ogromno potrebo po pozornosti. Včasih se zdi, da je otrokom pozornost (zlasti njim pomembnih odraslih oseb) celo bolj pomembna kot »kruh«.
Ampak zakaj je tako?
Na voljo je članek dr. M. Černetiča o čuječnosti v psihoterapiji, ki je bil objavljen v reviji Kairos.
Za branje članka kliknite tukaj.
Na prvi pogled se zdi, da je čuječnost statična ter v nasprotju in celo v konfliktu z delovanjem, z akcijo. Brez dvoma je tudi delovanje v življenju zelo pomembno, saj v življenju ne mine dan, ko ne bi bilo potrebno česa opraviti ali kaj postoriti. Brez delovanja in akcijskega pristopa k življenju torej preprosto ne gre.